Rezija

No, pa je le uspelo. Čakala sva se (me je), skoraj dva meseca, naposled pa je tura le opravljena.

Že pred franjo, sem namreč prosil  Tux-a, da me odpelje na eno daljšo in zahtevnejšo turo, da dobim malo podlage. No, vmes je prišlo nenapovedano službeno potovanje, franja, nato pa še dopust. Prejšnji teden, pa je Tux le potegnil sprožilec in sva se dva bovčanska gasterbajterja, podala na dogovorjeno turo.

Zjutraj, po v prejšnjem večeru preveč popitim pivom, hitim basat vase tisti zajtrk, vmes še pripravljat bidone, in privezovat fotoaparat na kolo. Ne gre! Fotoaparat. Porkaduš, založil sem objemke foto-kufra, torbice pa nikakor ne uspem pripopat na kolo. Jebi ga, bo pač foto dokumentacija prišla iz une čudežne tajvanske kištice, ki bo beležila tudi gps-track. Kaplje dežja, malce temnejše nebo. Upam da bo zdržalo. Sedem na kolo in oddirjam na pumpo (petrolovo), kjer sva zmenjena. Tux že čaka. Nasmejan. Zaskrbi ga, če imam vetrovko, saj je imel že mrzle izkušnje na tej progi. Uh, samo brezrokavnik. Šibam domov po vetrovko. Ko pridem nazaj, Tux potrpežljivo počaka, da uštelam gps, naredim turbo fotko in jihaaaa.

No, po prvem klancu, ni blo več "jiha", temveč skrb, ali bom zdržal vse klance. Tux pridno tolaži, da ni hudo. Skoraj mu verjamem. Po prečkanju bivšega mejnega prehoda Učeja (Učja), se spustiva proti odcepu za Rezijo. Pa se začne. Lepa gorska, asfaltirana, ravno prav ozka, že skoraj intimna cesta proti Krnici. Lepo. Voziva prijeten tempo. Zelena dolina, po sredini majhen "kanjonček", v gozdovih se slišijo glasovi gozdarjev, greva mimo staje s kozami (vonj je "ta pravi" :) ) Srečava dva kolesarja in že sva na Krnici. Foto sešn:

Malica, praznjenje mehurja. Spust. Strmoooooo! (Tux me ni zastojn opozarjal naj preverim bremze) V cca. 6 km, 700 m.n.v spusta. Po lepi dolini, me Tux šlepa, jaz se malo šparam za Selle Neveo. Kasneje pridem tudi sam malo na firnk. Lepo napredujeva. Kmalu se začnejo krajši in manjši vzponi. Prideva do vasi pod Selle Neveo, tankava bidone pri koritu z vodo. Ogovori naju italjan - Tux odlično govori italijansko. Italjan je obseden od teorij zarot. Vsekakor je vsaj 20x omenil "krsko, radioativita... informacioni non italiani, mafia...itd.". No kmalu se ga rešiva in začneva plezati proti Selli nevei. Tux močno zagrize, jaz pa preklinjam vse tiste dobrote, ki sem jih papcal v preteklosti. Jebi ga! V enem od ovinkov, ki se odvijejo skozi tunelček, sledi foto sešn:

Pa prideva na vrh. Šibava naprej. Vmes kmalu nesreča. Skozi ovinek, naju v 5 prestavi ležerno prehiteva audi, nasprioti pa fiat. Seveda je škripalo, žvižgalo, Tux takrat na firnku, pa maha in preklinja.

Še zadnji vzpon - Predel. Greva kot se gre in sva na vrhu. Juhuhuuuu, bajs je zdržal.

Avtonomija akumulatorja mojega cegla žal ni zdržala, tako da je tik pred koncem ugasnil gps (7km pred koncem) - zato je malce pomankljiv track na ogled tukaj.

Profil proge pa tukaj (polarjev):

Tux hvala, upam, da še kdaj kam... :)

PingWin